Opis: Velika vrsta iz družine pravih os (Vespidae), katere telo meri 20–30 mm. Z razdalje je telo videti
precej temno, saj sta glava in oprsje črna. Zadek je pretežno rjave barve, vsi zadkovi členi imajo ob
strani rumene proge, le četrti člen je popolnoma rumen. Sprednji del glave, vključno s čeljustmi, je
obarvan rumeno. Noge so večinoma rjave, le skrajni členi so rumeni.
Prepoznavni znak sršenov so tudi gnezda, ki jih zgradijo spomladi in jih naseljujejo vse do pozne
jeseni. Gnezda so velike jajčaste strukture, zgrajene iz celuloze. Azijski sršeni zgradijo gnezda med
vejami v drevesih ali na drugih visokih strukturah. Njihova gnezda v premeru merijo do 50 cm in
imajo vhod od strani.
Domorodni evropski sršen (Vespa crabro) je nekoliko večji (telo meri 25–35 mm) in ima rdečerjavo
oprsje ter pretežno rumen zadek, noge pa so v celoti rjave. Sprednji del glave, vključno s čeljustmi,
je rumen. Gnezda zgradijo predvsem v votlih drevesih ali stavbah, pa tudi v gnezdilnicah in drugih
zaprtih strukturah. Vhod v gnezdo je s spodnje strani (Nadolski, 2012).
Azijskemu sršenu je po velikosti zelo podoben orientalski sršen (Vespa orientalis). Ta vrsta je bila v
Sloveniji prvič opažena leta 2019, ni pa povsem jasno, ali se je v ta del Evrope razširila spontano ali
je bila zanesena iz južnejših delov Evrope (Pislak Ocepek et al., 2019). Telo orientalskega sršena je
rdečerjavo, le tretji in četrti segment sta obarvana rumeno. Sprednji del glave je rumen, čeljusti pa
rdečerjave. Orientalski sršeni gradijo gnezda v stavbah, pod previsnimi skalami ali v špranjah pod
zemljo.
Gnezdo azijskega sršena (Vespa velutina nigrotorax)
Foto: Charles J. Sharp, CC BY-SA 4.0 Foto: Igor Pene, CC BY-SA 3.0
Izvor: Azija
Status v Sloveniji: V Sloveniji azijskega sršena še nismo zabeležili, se pa postopoma širi k nam iz
jugozahodne in zahodne Evrope. Sloveniji najbližje se pojavlja v Italiji, predvsem ob Ligurijskem
morju. Sloveniji najbližje najdbe so iz kraja južno od Mantove, vendar po letu 2017 tam ni bilo več
novih opažanj (www.vespavelutina.eu).
Primerjava znakov domorodnega evropskega sršena (Vespa crabro), azijskega sršena (Vespa velutina nigrotorax) in
orientalskega sršena (Vespa orientalis). Risbe: Paul Veenvliet, izdelano v okviru projekta LIFE ARTEMIS.
Habitat: Različni naravni habitati ter kmetijska in urbana območja.
Poti vnosa: Slepi potnik, ki je bil v Evropo zanesen z uvozom različnih dobrin (okrasnih rastlin,
zelenjave, vrtnega pohištva in okrasnih cvetličnih loncev, lesa). V Slovenijo se lahko razširi tudi s
spontanim širjenjem iz Italije.
Vplivi: Azijski sršen pleni domorodne žuželke. Povzroča tudi ekonomsko škodo v čebelarstvu, saj
posamezni sršeni množično lovijo medonosne čebele pred čebelnjaki (Monceau et al., 2013).
Literatura:
Nadolski, J., 2012. Structure of nests and colony sizes of the European hornet (Vespa crabro) and
Saxon wasp (Dolichovespula saxonica) (Hymenoptera: Vespinae) in urban conditions. Sociobiology
59(4): 1075-1120.
Monceau, K., O. Bonnard, D. Thiéry, 2013. Vespa velutina: a new invasive predator of honeybees in
Europe. Journal of Pest Science 87(1): 1-16.
Pislak Ocepek, M., S. Skerbiš, M. Pibernik & D. Bevk, 2019. V Sloveniji smo našli orientalskega sršena
(Vespa orientalis). Slovenski čebelar 2019 (12): 336-337
Povzeto po: Kus Veenvliet, J. in P. Veenvliet, 2020. Opisi izbranih invazivnih tujerodnih vrst,
ki zadevajo Unijo. Poročilo naloge: Materiali za ozaveščanje o invazivnih tujerodnih vrstah.
Izvajalec: Zavod Symbiosis, so.p. Naročnik: Ministrstvo za okolje in prostor.
Vir:
Sektor za biotsko raznovrstnost
Ministrstvo za naravne vire in prostor
Direktorat za naravo
Tujerodne vrste
Azijski sršen (Vespa velutina nigrithorax)