
varoja - Varroa destructor
Varroa destructor je zajedavska pršica, ki napada medonosne čebele. Na čebele in njihove ličinke se te pršice prisesajo podobno kot klopi na toplokrvne živali in jim srkajo hemolimfo. S tem izčrpavajo odrasle živali, ki lahko zaradi izčrpanosti umrejo.
Prenesite si zastonj knjigo:
Milan Meglič in Vladimir Auguštin
Prenesite si zgibanko ČZS, kjer skušamo čebelarjem preprosto in razumljivo pokazati, kdaj in kako uporabiti posamezno metodo ali sredstvo, da bo poseg učinkovit in da ne bomo preveč.
pravilnik VAROZA
PRAVILNIK
o ukrepih za ugotavljanje, zatiranje in preprečevanje varoze čebel
1. člen
(vsebina pravilnika)
Ta pravilnik določa ukrepe za preprečevanje, ugotavljanje in zatiranje varoze čebel (v nadaljnjem besedilu: bolezen) in obveščanje o bolezni.
2. člen
(pomen izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, pomenijo:
– zapora čebelnjaka je prepoved premika čebeljih družin, čebel in matic ter satja;
– varoza čebel je bolezen čebelje družine, ki je ugotovljena na osnovi prisotnosti povzročitelja bolezni Varroa destructor in znakov bolezni na čebelji zalegi oziroma na čebelah;
– čebelnjak je skupina panjev, ki predstavljajo epidemiološko enoto;
– območje napadenega čebelnjaka (z ugotovljeno boleznijo) je območje, na katerem so čebelnjaki na območju v polmeru 500 m okrog žarišča;
– apitehnični ukrepi so tehnološki posegi v čebeljo družino z namenom zniževanja števila varoj oziroma ohranjanja odpornosti čebeljih družin;
– čebelar je pravna ali fizična oseba, ki je odgovorna za čebele in je lastnik čebel ali se ukvarja z rejo čebel;
– čebelar prevoznik je čebelar, ki prevaža čebele na pašo.
3. člen
(sum in potrditev bolezni)
(1) Ob sumu na bolezen imetnik živali to v dveh delovnih dneh sporoči v okviru rednega delovnega časa veterinarju Nacionalnega veterinarskega instituta (v nadaljnjem besedilu: NVI), odgovornemu za zdravstveno varstvo čebel.
(2) Na bolezen se sumi, če je ugotovljena prisotnost povzročitelja bolezni in je prisoten eden ali več bolezenskih znakov iz Priloge, ki je sestavni del tega pravilnika.
(3) Veterinar NVI ob sumu na bolezen v petih delovnih dneh s pregledom čebelje družine potrdi ali ovrže sum na bolezen in prisotnost povzročitelja na kraju samem oziroma v laboratoriju.
(4) Bolezen je potrjena, če veterinar NVI ugotovi:
– prisotnost povzročitelja in
– prisotnost enega ali več znakov bolezni na zalegi oziroma na čebelah iz Priloge tega pravilnika.
4. člen
(ukrepi veterinarja NVI)
Po potrditvi bolezni veterinar NVI:
a) opravi klinični pregled vseh čebeljih družin v napadenem čebelnjaku;
b) s pisnim navodilom, ki ga izda imetniku živali in je zanj obvezno, odredi:
– zaporo čebelnjaka,
– zdravljenje čebeljih družin oziroma neškodljivo odstranitev odmirajočih in mrtvih čebeljih družin in dezinfekcijo,
– način spremljanja napadenosti s povzročiteljem in potrebne apitehnične ukrepe,
– zagotavljanje biovarnostnih in drugih ukrepov v čebelnjaku,
– način obveščanja veterinarja NVI o izvedenih ukrepih in sodelovanja z veterinarjem NVI pri kontrolnih kliničnih pregledih.
5. člen
(ukrepi uradnega veterinarja)
(1) Po potrditvi bolezni uradni veterinar poleg ukrepov iz prejšnjega člena odredi naslednje ukrepe:
– klinični pregled čebeljih družin v čebelnjakih na območju napadenega čebelnjaka v obdobju 30 dni;
– kontrolne klinične preglede v napadenem čebelnjaku, ki jih opravi veterinar NVI v obdobju najmanj 30 dni oziroma dokler bolezen ni izključena;
– druge ukrepe.
(2) Ukrepi iz prve alineje prejšnjega odstavka morajo ostati v veljavi najmanj do zaključka kliničnih pregledov. Ukrepi iz druge alineje prejšnjega odstavka morajo ostati v veljavi najmanj do pridobitve negativnih rezultatov kontrolnega kliničnega pregleda.
(3) O prenehanju bolezni in odpravi ukrepov iz prvega odstavka tega člena uradni veterinar izda odločbo.
6. člen
(obveščanje, poročanje in prijavljanje bolezni)
(1) Veterinar NVI o potrditvi bolezni obvesti čebelarje z območja napadenega čebelnjaka in krajevno čebelarsko društvo.
(2) O izdanih ukrepih iz prejšnjega člena in o izključitvi bolezni veterinar NVI obvesti območni urad Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (v nadaljnjem besedilu: UVHVVR).
(3) Veterinar NVI o rezultatih kliničnega pregleda v čebelnjakih na območju napadenega čebelnjaka obvestiti območni urad UVHVVR.
(4) Pojav bolezni veterinar NVI vnese v Sistem za spremljanje, poročanje in obveščanje o boleznih živali (EPI) najpozneje do desetega dne v mesecu za pretekli mesec.
7. člen
(preventivni ukrepi in premiki)
(1) Imetniki čebel morajo za svoje čebelje družine najmanj dvakrat letno zagotoviti preventivne ukrepe proti bolezni v naslednjih obdobjih:
– po zadnjem točenju medu oziroma najpozneje do 15. avgusta tekočega leta in
– v jesensko-zimskem času, ko so čebelje družine brez zalege.
(2) Opravljene preventivne ukrepe iz prejšnjega odstavka imetnik čebel vpiše v dnevnik veterinarskih posegov.
(3) Strokovno navodilo za izvajanje preventivnih ukrepov najmanj enkrat letno pripravi NVI in ga objavi na svoji spletni strani.
(4) Čebelar prevoznik, ki želi prepeljati čebele izven območja napadenega čebelnjaka (z ugotovljeno boleznijo), podpiše izjavo, da ob pregledu svojih čebeljih družin ni ugotovil suma na bolezen in da napadenost z varojami ne presega priporočenih meja, do katerih je napadenost še sprejemljiva, in jih najmanj enkrat letno objavi NVI v strokovnem navodilu za izvajanje preventivnih ukrepov. Predloga obrazca z izjavo je dostopna na spletni strani NVI.
(5) Podpisano izjavo iz prejšnjega odstavka pošlje na NVI, ki mu izda dovoljenje za premik čebel. Po premiku čebel veterinar NVI na novi lokaciji opravi klinični pregled.
8. člen
(stroški)
Stroški diagnostičnih preiskav iz tretjega odstavka 3. člena, točke a) 4. člena in prve alineje prvega odstavka 5. člena tega pravilnika se krijejo iz proračuna Republike Slovenije, vsi ostali stroški bremenijo čebelarja.
KONČNA DOLOČBA
9. člen
(začetek veljavnosti)
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-226/2017
Ljubljana, dne 12. marca 2020
EVA 2017-2330-0049
Dr. Aleksandra Pivec
ministrica
za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
čebelji vosek
Vosek je snov, ki jo izdelujejo medonosne čebele v voskovnih žlezah.
Vosek nastane, ko se med presnavlja v maščobnih celicah, povezanih z voskovnimi žlezami.
Da bi čebele proizvajale vosek se morajo prve dni svojega življenja hraniti s pelodom, da dobijo protein, ki omogoča razvoj maščobnih celic. Pogoj je tudi zaloga medu v panju, ki ga čebele zaužijejo kot surovino za izdelavo voska.


propolis
Propolis je čebelji pridelek, ki ga čebelja družina uporablja za premaz notranjih sten panja, za zadelovanje notranjih razpok in špranj, za popravilo satja, za pritrjevanje premičnih delov panja, z njim zožijo tudi žrela še zlasti to v krajih kjer so zelo nizke temperature, z njim prevlečejo tudi notranjost celic v katere bo matica odložila jajčeca. Poleg tega se z njim borijo proti mikroorganizmi v svojem bivališču.